Po gostilnah je lazu,
na ženske je plazu,
po blatu je gazu,
a zdaj je umrl.
Nièesar ni znal,
nikol ni lagal,
je dostkrat kozlal,
a zdaj je umrl.

Bil je poet,
preklinjal je svet,
je hotu živet,
a zdaj je umrl.
So ga pokopali,
so malo žal'vali,
se na sedmini nažgali,
ker je umrl.

Se vsak ga spominja,
kadar preklinja,
saj res bil je svinja,
ta, ki je umrl.
A èez kakšnih sto let,
bodo djali: "Bil je velik poet.
Spremenu je svet,
a žal moral umret."

Slavimo ga vsi,
saj ga veè ni,
èlovek po smrti
priznanje dobi.
Poeti zdaj veste,
kako se uspe.
Vsak naj èimprej umre
in slaven bo že!
Al pa ne!